Nemška kulturna ministrica Monika Gruetters je med slovesnostjo ob odprtju v soboto zvečer dejala, da je to "briljantna vrnitev galerije kot romarskega središča za ljubitelje moderne umetnosti in odra za sodobne umetnike."

Sorodna novica Nova narodna galerija, modernistični biser Berlina, se vrača

Mies van der Rohe je bil zadnji od treh direktorjev leta 1919 ustanovljene visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus, Narodna galerija, simbol moderne arhitekture mesta, pa je njegovo edino povojno delo na nemškem ozemlju po drugi svetovni vojni. Šolo Bauhaus so zaprli po prihodu nacistov na oblast leta 1933, van der Rohe pa je pozneje emigriral v ZDA. Galerijo so odprli leta 1968, leto pred arhitektovo smrtjo.

Takrat utopična zgradba v Zahodnem Berlinu, ki je po delitvi iskal svojo novo prihodnost, je z leti postala svetovna ikona.

V galeriji so ob vnovičnem odprtju pripravili tri razstave: izbor ključnih del iz galerijske zbirke, razstavo del kiparja Alexandra Calderja, Miesovega sodobnika, in razstavo del filmske in medijske umetnice Rose Barbra.

Nevidne spremembe

Kot je ob julijskem obisku galerije poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Polona Fijavž, je prva stvar, ki je opazna po prenovi, da se dejansko ni spremenilo veliko. Kot pravijo arhitekti iz biroja Davida Chipperfielda, je bila obnova kirurška, stavbo so povsem razstavili, a so želeli, da ostane enaka. Največ težav je arhitektom povzročila menjava steklenih površin, saj te zaradi enojnega stekla niso izpolnjevale varnostnih zahtev. Povečali so garderobe in prostor za knjigarno, skladišče pa prestavili v podzemlje. Po tleh so pustili preprogo, kot si je zamislil Mies, kar omogoča mehko akustiko.

Berlin razširja možnosti za sodobno umetnost tudi z novim muzejem 20. stoletja, ki bo stal poleg Narodne galerije, še poroča AP.