Zgodbo o Guzaju so izvedli v prevorškem narečju. Foto: MMC RTV SLO
Zgodbo o Guzaju so izvedli v prevorškem narečju. Foto: MMC RTV SLO
Ljubezen med mlado mlinarjevo hčero in starejšim Grajskim, ki je bil v resnici Guzaj. Foto: MMC RTV SLO

Člani društva so se predstavili z na Kozjanskem priljubljeno zgodbo o ljudskem razbojniku Guzaju, kot enodejanko so jo podnaslovili Guzi po naše. Pobudnik večerov v Podsredi je bil znani kulturnik, pisatelj, zbiratelj narodnega blaga in ustvarjalec izvirnih zbirk, glasbenik, popotnik, publicist in igralec Marjan Marinšek iz bližnjega Kozjega, ki je večere tudi vodil do leta 2011, ko je preminil.

Podpredsednica kulturnega društva Marija Frece Perc je povedala, da je dramska sekcija in tudi igra o Guzaju nastala pred petimi leti po odprtju Guzajeve poti na razdalji Prevorje-Dobje-Planina. Za vir igre so črpali dela več avtorjev. Temelji na avanturah tega priljubljenega slovenskega razbojnika, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Dogajanje je postavljeno v Amonov mlin v drugo polovico 19. stoletja, kjer živi Amon z zalo hčerjo.

Mlin je predstavljal dokaj udobno življenje, še zlasti ker je imel mlinar za prijatelje kmete novo merico, precej večjo od običajne, torej je znal poskrbeti zase na račun drugih. Skromna zala mlinarjeva hči, ki je bila vajena boljšega življenja in je ta njen slog predstavljalo tudi igranje na citre, je gojila nežna čustva do gosposkega oskrbnika gozdov - Grajskega, ki je to spoznal in želel z njo v Ameriko. Čeprav je z mlinarjem in orožniki pripovedoval anekdote o Guzaju, ga ni nihče poznal in niti slutil ne, da je Guzaj prav Grajski, ki ga je uprizoril Alojz Oprešnik, tudi režiser enodejanke.