Najbolj znana upodobitev udeležencev dunajskega kongresa je verjetno tista, ki jo je naslikal napoleonov dvorni slikar Jean-Baptiste Isabey. Foto:
Najbolj znana upodobitev udeležencev dunajskega kongresa je verjetno tista, ki jo je naslikal napoleonov dvorni slikar Jean-Baptiste Isabey. Foto:
Dunajski kongres (karikatura)
Dunajski kongres je bil glavna časopisna tema zime leta 1814/15 in njegovi udeleženci so bili tudi tarče več karikatur.

Najznamenitejšo upodobitev zasedanja, ki pomeni uvod v pohod konservativne fronte, ki je vrhunski izraz dosegla v Sveti aliansi, koaliciji Prusije, Avstrije in Rusije, nam je zapustil francoski slikar Jean-Baptiste Isabey, učenec znamenitega Jacquesa Louisa Davida in pozneje dvorni Napoleonov dvorni slikar. Mi pa vam želimo predstaviti še nekaj drugih slik, ki so dokumentirale enega ključnih političnih dogodkov 19. stoletja oziroma ki predstavljajo glavne protagoniste kongresa. Tega je 9. junija 1815 sklenil podpis sporazuma, ki je obsegal 121 členov.
Avstrijski gostitelj 200 državnikov
Za glavnega akterja dunajskega kongresa velja knez Metternich, ki je v imenu avstrijskega cesarja Franca I., tistega, ki ga je doletela nesrečna usoda biti zadnji cesar Svetega rimskega cesarja nemške narodnosti, vodil kongres in prevzel vlogo gostitelja okoli 200 predstavnikov evropskih držav, mest in nekaterih drugih upravnih enot. Metternich, ki ga je v dolgi karieri portretiralo več slikarjev - avtor najbolj znanega portreta je Thomas Lawrence -ni bil edini ustvarjalec novega geopolitičnega sistema.
Bratstvo krščanskih narodov
Znova se moramo vrniti k Sveti aliansi, pogajanja o ustanovitvi katere sicer niso bila del dunajskega kongresa, a se ta konstrukcija vendar vključuje v tako imenovani meterniški sistem, prvenstveno usmerjen k preprečevanju razraščanja demokratičnih in s temi povezanih revolucionarnih sil v Evropi. Namesto revolucionarnega zaklinjanja bratstva vseh narodov, utemeljenega na bratstvu vseh ljudi, upravičenih do uživanja pravic človeka in državljana, je bilo poudarjano bratstvo krščanskih narodov. V tem poudarjanju so se Metternichu in njegovemu vladarju priključili še vodilni možje Prusije in Rusiije oziroma možje pruskega kralja Friedricha Wilhelma III. (na kongresu sta se v njegovem imenu pogajala Wilhelm von Humboldt in knez von Hardenberg) in ruskega cesarja Aleksandra I. Ta je -njegova vojska je Napoleonu zadala prvi veliki poraz - slovel tudi kot odrešenik Evrope.
Glavna cilja dunajskega kongresa in Svete alianse sta bila zatrtje revolucionarnega vrenja in ukrotitev Francije. Kljub prevladi konservativnih struj pa je končno besedilo kongresa vendar vključevalo tudi nekaj naprednih poudarkov. Zaradi vztrajanja Britancev so tako v 118. členu zapisali nasprotovanje suženjstvu. Dodati velja še, da je kongres vendar bil uspešen in da je izbruh velikih vojn preprečil za nekaj desetletij, čeprav ni rešil največjega srednjeevropske težave, neobstoja združene nemške države oziroma odprave razdrobljenosti nemškega naroda, ki je živel v več velikih in mnogo majhnih državah.
Vabimo vas torej, da si ogledate nekaj likovnih del, povezanih z dunajskim kongresom oziroma z njegovimi akterji.