Razstava Svetlobe pokrajin predstavlja risbe, slike in grafike iz celotnega ustvarjalnega obdobja primorskega slikarja Silvestra Komela. Razstavljenih je 31 slik, 13 risb in grafik ter fotografije Silvestra Komela v njegovem ateljeju, ki so jih ustvarili fotografi Tihomir Pinter, Joco Žnidaršič in Metod Zavadlav. Razstavljena dela iz zasebnih zbirk bodo na ogled do 22. oktobra.
"Kot slikar kraške pokrajine, ki mu je bila stalni navdih, se je Silvester Komel uvrstil med najvidnejše slovenske krajinarje," je zapisal kustos Miloš Bašin v spremnem besedilu razstave. "Njegova dela zaznamuje življenjska vedrina, ki izhaja iz sredozemskega okolja in se kaže v barvnih intenzivnostih in izrazitih kontrastih. Že v zgodnjih slikarskih upodobitvah kraških krajin lahko zaznamo skladja v kompozicijah oblik in barv, izrazito občutljivost za barvo ter živahno potezo kontrastnih tonov, kar je značilno za njegov celotni ustvarjalni opus."
"V abstraktnih in tudi nepredmetnih slikah sta kot bistvena ključna in enakovredna elementa ter bistvena tako barva kot oblika," je o Komelu še zapisal kustos razstave Bašin. "Barve, ki so bistven ustvarjalni element njegovih slik, vedno svetijo in izžarevajo svetlobo. Silvester Komel je ustvaril popolne slike, v katerih vlada neskončen red v sobivanju barv in likov. Na njih ni ničesar odvečnega in ničesar ne moremo dodati. Vse je do konca premišljeno. To so podobe, polne skladnosti in sožitja," je sklenil Bašin.
Komel je po dokončani akademiji opravljal poklic učitelja likovnega pouka najprej na osnovni šoli v Mirnu, nato pa na osnovni šoli v Šempetru pri Gorici. "Ob delu likovnega pedagoga je ves svoj prosti čas posvetil slikanju in ustvaril velik opus. Z razstavo v ljubljanski Mestni galeriji leta 1971, ki je pomenila prelomnico v njegovem slikarskem ustvarjanju, je postal znan širši javnosti. Sledile so pomembnejše razstave tako v nekdanji Jugoslaviji kot tujini. Med drugim je bil član odmevne mednarodne skupine 2 X GO," opisujejo njegov začetek v Bežigrajski galeriji.
"Komel se je začel samostojno uveljavljati v času, ko so prvi takratni sovjetski in pozneje ameriški astronavti začeli osvajati vesolje," je slikarja pred leti opisal Iztok Premrov. "To ni ostalo brez posledic za njegov likovni razvoj, ki se je začel z realističnim krajinarstvom in se nato razživel v kozmične teme in zanj značilen abstraktni iluzionizem."
Med naše najboljše koloriste in duhovne nosilce svežih pogledov, polnih ustvarjalnih moči, ga je leta 1974 uvrstil tudi slovenski likovni kritik Aleksander Bassin ob razstavi v mariborskem razstavnem salonu Rotovž. "Preprostost in romantičnost posebne vrste, ki se razodeva predvsem skozi nemir, previjanje, notranje gibanje in poudarjanje izbranih elementov, sta glavni značilnosti slikarstva Silvestra Komela," je med drugim zapisal.
Ustvarjal je na Goriškem, odmaknjen od dogajanja v slovenski umetniški prestolnici, in bil zato včasih neupravičeno prezrt, je še zapisal Premrov. "Če živiš malo odmaknjen od sveta, je težko biti ažuren, sodoben, tak, kot je treba biti v pravem trenutku. Morda je to stiska, ki me daje ves čas, mislim na to odmaknjenost. Zato sem menil, da je boljše ostati zvest samemu sebi, dokler ti to notranja energija omogoča," je občutek umaknjenosti povzel Komel.
Za svoje delo je prejel Bevkovo nagrado leta 1975 in nagrado Prešernovega sklada leta 1981. Umrl je nenadno 24. decembra 1983 med pripravo velike retrospektivne razstave, ki je bila v Goriškem muzeju na gradu Kromberk leta 1984.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje