Podvodna izkopavanja, med katerimi so potapljači iskali dokaze o nekdanjem pristanišču, so potekala v več kampanjah med letoma 2017 in 2023. Lesena konstrukcija, ki so jo odkrili v bližini plaže Bernardin, bi se lahko v preteklosti uporabljala za dostop z ladij na obalo ali pa kot valobran, so sporočili z Zavoda za podvodno arheologijo (ZaPa).

Potapljači so v rimskodobnih plasteh najdišča med drugim odkrili več kot 3000 keramičnih odlomkov, pri čemer gre po dosedanjih ugotovitvah v večini za uvožene poznoantične posode: amfore, kuhinjsko in fino namizno posodje.

Odkritje, ki je nemara edinstveno celo v svetovnem merilu
Na najdišču so odkrili tudi element jadrovja, večje število lesenih kolov in dva dela jamborjev. Prav jamborja sta po oceni zavoda izjemna. Najdena dela dvojice jamborjev so datirali med 3. in 4. stoletjem našega. Sklepajo, da sta bila v sekundarni uporabi verjetno kot privez za plovilo ali kot nosilni tram lesene konstrukcije. Prvi jambor je bil iz lesa jelke. Najdeni del je dolg približno en meter, imel pa je tudi integriran škripec iz lesa hrasta. Drugi jambor pa je iz smrekovega lesa in je dolg približno meter in pol.

Najdbe jamborjev in jadrovja iz antike so izjemno redke, interpretacije pa so v glavnem vezane na eksperimentalno arheologijo in na vizualne zgodovinske vire, kot so reliefi, kipi, risbe, poslikave, upodobitve na kovancih in mozaiki, so pojasnili na ZaPi. "Če bosta interpretaciji obeh elementov iz Fizin potrjeni, gre za edinstvene primerke v svetovnem merilu," so prepričani raziskovalci. Kot so še dodali, gre za izjemno redka primerka antičnih jamborjev, v kontekstu najdb vsaj zadnjih 20 let na celotnem sredozemskem območju.

Fazi terenskega dela sledi še t. i. poterenski del, v okviru katerega bodo znanstveniki z različnih področij v sodelovanju z arheologi preučili posamezne vidike najdišča Fizine, čemur bo sledilo ovrednotenje najdišča glede na rezultate vseh raziskav. Že izvedenim postopkom analize lesa in datacije najdb sledi arheološka primerjalna analiza, v okviru katere bodo najdbe primerjali z drugimi podobnimi znanstvenimi objavami. Lesene najdbe bodo v restavratorskem centru konservirali z melaminsko smolo. Zavod bo nato vse najdbe predal Pomorskemu muzeju Sergeja Mašere Piran.

Na tem območju odkrita že trojica antičnih najdišč
Pozna antika, ki se je začela proti koncu 3. stoletja, je bila čas naglih in dolgoročnih sprememb, ko je bilo rimsko cesarstvo ločeno na zahodni in vzhodni del. Zahodni del cesarstva so nenehno pretresale notranje nestabilnosti in vpadi germanskih plemen. V nasprotju s tem pa je bil vzhodni del stabilnejši in tako je tam bizantinsko cesarstvo obvladovalo celotno Dalmacijo, na vrhuncu svoje moči pa tudi celotno ozemlje ob severni jadranski obali. Po 5. stoletju so bila naša obalna mesta neposredno pod bizantinsko oblastjo. Konec obdobja in prehod v zgodnji srednji vek je bil postopen. Pozna antika na območju Fizin tako zajema še vsaj 6. stoletje našega štetja, so pojasnili na ZaPi.

Na tem območju so doslej odkrili še dve rimskodobni najdišči. Prvo so raziskovali leta 1998 in zajema ostanke naselbine z gospodarskim objektom pri današnji bencinski črpalki. Drugo pa je pod današnjo morsko gladino. S podvodnimi raziskavami so leta 2004 in 2005 arheologi raziskali tamkajšnje temelje ribogojnice. Na zavodu letos načrtujejo vzpostavitev monitoringa na izbranih lokacijah podvodne arheološke kulturne dediščine v Koprskem zalivu. "Letos za zdaj ni napovedanih gradbenih projektov, ki bi posegali v vodno okolje in bi posledično zahtevali izvedbo podvodnih arheoloških raziskav," so razložili. Zatišje bodo izkoristili za izvedbo izobraževanj članov in več energije vložili v druge raziskovalne projekte.

Ena najdaljših tradicij podvodnih raziskav na evropskih tleh
Slovenija se ponaša z eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav v Evropi, so poudarili na zavodu. Prve so bile izvedene leta 1884 na dnu Ljubljanice pri Vrhniki. Od zgodnjih 60. let minulega stoletja se je področje podvodne arheologije razvijalo pod okriljem muzejev in ustanov. Zapa je leta 2013 v okviru zasebne pobude s svojo ustanovitvijo povezala strokovnjake tega področja. "Tudi v prihodnosti imamo namen delovati povezovalno, četudi bi si želeli, da bi sčasoma več pobude prevzele za področje dediščine pristojne državne ustanove," so poudarili.

Člani zavoda se želijo v prihodnosti intenzivneje posvetiti raziskovalnim projektom, promociji in predstavitvi svojega dela ter podvodne dediščine. K delu želijo pritegniti tudi novo, mlajšo generacijo arheologov, ki bi v prihodnosti prevzela pobudo na tem področju. Med člani zavoda je sicer že zdaj nekaj pripadnikov mlajše generacije.