"Pri Potokarju nisi imel nikoli občutek, da bere scenarij, ko govori. Ko je govoril, se je vedno zdelo, da si to, kar govori, sproti izmišljuje. Skratka, pred sabo ni imel ne scenarija, ne trotlbobna, ne prišepetovalca," je na kulturnem večeru, namenjenem poklonu na velikega igralca, v Divači dejal filmski poznavalec Marcel Štefančič jr. Kot je pojasnil, je Potokar spadal v tretjo generacijo slovenskih igralcev: "Prva generacija so bili igralci, ki so igrali v Grossmanovih filmih, druga generacija so bili tisti, ki so igrali v tujih filmih in prvih dveh slovenskih filmih leta 1930 in 1931, tretja generacija pa je tista, ki je padla v film neposredno iz gozda, torej partizanska generacija. To so bili fantje in dekleta, ki so v film Na svoji zemlji stopili z istimi puškami, kot so jih imeli v gozdu, zato so bili tako prepričljivi."

Kot je še dodal, je bil Potokar v Sloveniji igralski unikat v tem smislu, da je bil izredno prepričljiv, vloga v Baladi o trobenti in oblaku pa je bila po njegovem mnenju najmarkantnejša. "Odigral jo je, kot da si to, kar govori, sam izmišlja."

Opomnil je tudi na temo filma, ki je še vedno zelo aktualna. "Ne glede na to, da je vedel, kaj se bo zgodilo, ne glede na posledice je (op. glavni junak) naredil natanko to, kar je bilo treba narediti. To je merilo za etične odločitve, in danes, ko imamo na oblasti etično vlado, je to dejansko film za to vlado in te čase, Lojze Potokar je v bistvu igralec za te čase," je še dejal Štefančič.

Poklon Lojzetu Potokarju je sovpadel z občinskim praznikom v Divači. "Vse premalo uporabimo ta lepi muzej, zato se bomo morali vsi potruditi, da bi ga videlo čim več ljudi," je dejala županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan. Sodelovanje s Slovensko kinoteko je dobro, nobeno sodelovanje pa ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, je dodala zbranim na slovesnosti pred projekcijo filma.

Da bi v muzej pritegnili še več obiskovalcev, želijo v prihodnjem letu postaviti obvestilne table na avtocesti in regionalnih cestah, skupaj s Škocjanskimi jamami pa vzpostaviti sistem skupnih vstopnic, je prihodnje načrte opisal direktor Slovenske kinoteke Ivan Nedoh.

Zbrane je nagovoril tudi svetovalec ministrice za kulturo Igor Koršič, ki je pozdravil prizadevanja za uspešno delovanje muzeja in poudaril, da samo ljudje, prežeti s kulturo, znajo spoštovati drug drugega, tudi tiste z različnimi stališči. "Igralci so prava šola dialoga, zato si zaslužijo, da jih slavimo. Muzej igralskih igralcev je eden pomembnih hramov slovenske samobitnosti. Samo pomislite, kako jih nosimo v sebi, naše igralce, od Duše Počkajeve, Majde Potokarjeve, Staneta Severja, Lojzeta Potokarja, do najmlajših. Kako so v naši zavesti kot vzori za naše delovanje."

Pri odprtju omenjenega muzeja, ki vstopa v 5. leto delovanja, so sodelovali občina Divača, razvojni center Divača in Slovenska kinoteka, projekt pa je finančno podprl Norveški finančni mehanizem. Slovenska kinoteka je za muzej leta 2012 prejela dve Valvasorjevi priznanji, arhitekti Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli pa so za prenovo Škrateljnove domačije v muzej leta 2011 prejeli Plečnikovo nagrado za največje dosežke pri oblikovanju slovenskega okolja.