Trenutno 'brišejo prah s slik', ki so svoj čas dopolnjevale razstavljeno zbirko galerije, a so jih pozneje po ugotovitvi pravega avtorja oziroma prej, kdo to gotovo ni, umaknili s sten. Ta dela, več kot 40 se jih je nabralo, bodo od 30. junija do 12. septembra predstavili na posebni postavitvi z naslovom Natančna preiskava: ponaredki, napake in odkritja.
Med verjetno najbolj znanimi ponaredki, ki so se 'vtihotapili' v eno najslavnejših zbirk likovnih del zgodovine umetnosti na svetu, je na primer portret Alexandra Mornauerja iz časa med letoma 1464-1488. Portret je veljal za delo Hansa Holbeina. Natančnejša preiskava pa je pokazala, da je bilo delo spremenjeno z namenom, da bi delovalo kot Holbeinova slika. Med drugim je bilo dodano svetlomodro ozadje, in sicer s pomočjo pigmenta, ki je bil dosegljiv šele od 18. stoletja. Restavratorji so uspeli dodatke s slike, ki so jo v prepričanju, da je Holbeinova, kupili leta 1990, odstraniti in sliko vrnili v prvotno stanje.
'Nakup stoletja': Original cenejši kot ponaredek
Leta 1874 je galerija kupila dve sliki, pod kateri naj bi se v času zgodnje renesanse podpisal Sandro Botticelli. Kot so pozneje ugotovili, so za nakup ponaredka plačali več kot za pravega Botticellija. Šlo naj bi za dopolnjujoči se deli dejansko mojstrovega Venere in Marsa in dražje, a manj vredne Alegorije. Danes vedo, da je slednjo v Botticellijevem slogu naslikal njegov posnemovalec. Na razstavi bosta obe sliki znova viseli ena ob drugi.
Infrardeča svetloba razkrije pravega Rafaela
A na razstavi bodo predstavili tudi tista odkritja, ki galeristov niso spravila v slabo voljo, ampak ravno nasprotno. Leta 1991 so na primer končno potrdili avtorstvo Binkoštne Madone, ki jo je naslikal prav tako slaven renesančni mojster Rafael. Nicholas Penny, ki je danes direktor Narodne galerije, je na sliko naletel med obiskom na gradu Alnwick. Takoj je pritegnila njegovo pozornost in bil je prepričan, da je potrebna podrobnejše preiskave. Da gre za pravega Rafaela, so nato potrdili s pomočjo infrardeče reflektografije.
Uspešna simbioza različnih strok
Razstavo postavljajo, da bi zaznamovali in proslavili 'izjemno sodelovanje med znanstveniki, konservatorji in umetnostnimi zgodovinarji v londonski galeriji. Dela, ki jih bodo razporedili po šestih sobah, naj bi predstavljala enega največjih izzivov, s katerimi so se galerijski sodelavci do zdaj soočili pri svojem delu.