Kot je na današnji predstavitvi knjige dejal Štefančič, je Hitler preživel v več smislih: v knjigi piše o tem, kako ga oživljajo filmi, drame in predvsem splet. Hitler se je dobro vklopil v spletno okolje, vsi nergači na spletu v njem vidijo novega guruja. To se lepo vidi tudi pri parodijah filma Propad Oliverja Hirschbiegla, ko so preplavile You Tube.

Po Štefančičevih besedah popkultura stavi na Hitlerja in Hitler ji prikimava. Avtor ocenjuje, da se na tak način Hitler relativizira, postane le še eden izmed vojskovodij. Ljudje ne vidijo več holokavsta, ampak začnejo od njega pričakovati, da jih zabava. Kot je še dejal, v knjigi skoči marsikam, tudi holokavst predstavi na drugačen način, kot je to običajno. Opomnil je tudi, da bo 30. aprila letos, ko bo minilo 70 let od Hitlerjeve smrti, v javno domeno prišlo Hitlerjevo delo Mein Kampf.

So bili veliki studii res steber boja proti nacizmu?
Pri založbi UMco je poleg Štefančičevega dela izšlo še eno delo, ki se veže na Hitlerja, in sicer knjiga Bena Urwanda Hitlerjev pakt s Hollywoodom. Monografija na izviren način povezuje zgodovino filma in zgodovino druge svetovne vojne.

Uveljavljen mit pravi, da so bili veliki ameriški studii steber boja proti nacizmu v času Hitlerjevega prevzema oblasti, pričujoča knjiga pa ponudi kar nekaj dokazov, ki temu nasprotujejo, piše na ovitku knjige, ki sta jo prevedla Sandi Kodrič in Zdenko Vrdlovec. Urwand, zgodovinar in raziskovalec na Harvardu, je v okviru devetletne raziskave ugotovil, da je bil ameriški studijski sistem, ki so ga večinoma vodili Judje, za uresničevanje svojih poslovnih interesov ves čas pripravljen sklepati kupčije s hudičem. Urwand se je v knjigi napotil po sledeh zapletenega sodelovanja med nemško nacistično vlado in hollywoodskimi studii.