"Umrl je mirno med spanjem v svojem newyorškem stanovanju," je povedala Carolyn McClair, predstavnica za stike z javnostjo družine Wein, je poročal ameriški Associated Press.

Nekdanji lastnik džezovskega kluba in ambiciozni mladi pianist George Wein je slavni džezovski festival v Newportu pomagal pognati leta 1954. Sicer je deževalo kot iz škafa, a festivalska zasedba je bila naravnost božanska. Nastopili so Billie Holiday, Dizzy Gillespie, Ella Fitzgerald in Lester Young. Louis Armstrong je bil nato tam naslednje leto, Duke Ellington pa se je zapisal v zgodovino leta 1956, ko je njegov skupina izvedla izjemen saksofonski solo, za kar je bil zaslužen saksofonist Paul Gonsalves.

Wein je vodil omenjeni festival več kot 50 let in pri tem k sodelovanju uspešno privabil praktično vse velike džezovske zvezde od Milesa Davisa do Theloniousa Monka in Charlesa Mingusa ter Wyntona Marsalisa. Leta 1965 se je prikazal legendarni Frank Sinatra, pa Count Basie in John Coltrane ter ponovno Ellington in Gillespie, Davis in Monk.

Podpora mladim talentom

"Kot mladi pianist in lastnik kluba je razumel kakovost in oboževal velikane takratne glasbene scene, tako da je lahko ustvaril revolucionarni festival, ki je ponudil najširše različice džeza, velikim festivalskim množicam," je dejal Marsalis v eni od izjav za medije in dodal, da je Wein vedno zelo vztrajno in optimistično podpiral vse mlade talente, ki jih je opazil na svoji poklicni poti.

Eksploziven uspeh festivala v Newportu je nato sprožil pravi cunami džezovskih festivalov po Združenih državah Amerike (ZDA), pri čemer je Wein znal zelo dobro svoje festivalske uspehe nato razširiti praktično po vsem svetu. Izjemno uspešna je bila naprimer Grande Parade du Jazz v francoski Nici.

Izumitelj glasbenih festivalov

Njegova večdnevna festivalska zbiranja na prostem, na katerih so nastopile vse največje zvezde, so postala zaščitni znak tudi rokerske glasbene scene, kot je bil legendarni Woodstock leta 1969. Gasbeni kritik Gene Santoro je leta 2003 zapisal, da bi se, brez Weina vse od festivala v Woodstocku do džeza v Lincolnovemu centru, odvilo drugače, če bi se sploh zgodilo. "Wein je izumil, razvil in zakoličil okvirje sodobnih festivalov popularne glasbe," je zapisal Santoro.

Pred Weinom veliki džezovski koncerti enostavno niso obstajali, dogajanje na sceni pa je bilo omejeno na džezovske klube. V duhu džezovske glasbe je improviziral in združil energijo in muzikalnost džezovskega kluba v Harlemu z ambientom klasičnega poletnega koncerta v Tanglewoodu in nastal je prvi glasbeni festival. "Kaj je to glasbeni festival? Nobenega priročnika nisem imel, na katerega bi se oprl. Vedel pa sem, da moram ustvariti nekaj unikatnega, nekaj, čemur džezovski navdušenci še niso bili izpostavljeni," je o svojem izumljanju glasbenih festivalov dejal Wein.

Bob Dylan zaigra na elektriko

Wein nikakor ni sodeloval zgolj z džezovskimi glasbeniki. Leta 1959 sta namreč skupaj s Petom Seegerjem ustvarila festival folk glasbe, kjer je med drugimi nastopila Joan Baez, pa tudi Jose Feliciano. Wein je bil zraven in je spremljal tudi evolucijo Boba Dylana od trubadurja do rokerske zvezde, ki prelomi vsa pravila.

Dylanov nastop leta 1963 ga je ustoličil kot t. i. "glas generacije", a že leta 1965 se je počutil "ujetega" v okvirjih folk glasbe, zato se je tega leta na festivalu v Newportu pojavil z velikanskimi ojačevalci in električno kitaro. Zarohnelo je, odzivi pa so res bili tudi pozitivni, a vseeno je bilo precej negativnih odzivov iz množice in klicev: "booooo, boooo!" Oboževalci folk glasbe niso bili pripravljeni na rokersko rohnenje električnih kitar.

Med Dylanovim igranjem naj bi Seeger poskušal prerezati električne kable ojačevalcev, a je Wein to urbano legendo, ki je začela krožiti, zanikal. V spominih Myself Among Others (Jaz med drugimi) se je Wein spominjal, da se je soočil z Dylanom, ko je ta zapustil glasbeni oder, in zahteval, naj se vrne in zaigra še nekaj akustičnih pesmi. Dylan pa mu je odvrnil, da nima akustične kitare, Wein je nato zaklical, če jo kdo lahko posodi, in ko se je našla kitara, je Dylan res odšel nazaj na oder z akustično kitaro v roki.

Dylanov nastop je bil tako prelomnica tako v zgodovini rokerske kot folk glasbe. "To je bilo slovo od idealizma in čistosti povratka folk glasbe, po tem ni bilo več poti nazaj, ne za Dylana, ne za kogarkoli drugega," je dejal Wein.

Dokumentarec Festival!

Po festivalih v Newportu so nastali številni koncertni albumi in filmi. Eden najbolj znanih je za oskarja nominiran dokumentarec iz leta 1967 »Festival!«, ki ga je posnel Murray Lerner. V njem nastopajo Dylan, Johnny Cash in Howlin' Wolf. Wein je pozneje k sodelovanju povebil tudi Led Zeppeline, Sly and the Family Stone, Jamesa Browna.

Wein je bil pianist od ranega otroštva in je ves čas ohranjal aktivno glasbeno kariero. Izdal je številne glasbene albume, kot so Wein, Women and Song, Swing That Music in številne druge, s katerimi se je predstavljal na festivalu v Newportu s svojim Newport All-Stars bandom.

Leta 2005 je prejel naziv mojster džeza (Jazz Master), ki mu ga je podelila ameriška agencija, ki v nacionalnem okviru nagrajuje nadarjene kulturne ustvarjalce (National Edowment for he Arts), leta 2014 je prejel tudi častnega grammyja.

Zgodnja leta

Wein je odraščal v Newtonu v državi Massachusetts. Njegov oče je bil zobozdravnik, ki je rad kockal in oči metal za svojo tajnico, mama pa pianistka in dedinja bogate industrije s papirnatimi produkti. Kot najstnik se je uprl družinskim rasističnim nazorom in v domačo hišo povabil temnopolte glasbenike, ter v mladosti hodil s temnopolto Joyce Alexander, s katero se je poročil leta 1959. Joyce, ki je postala njegova najtesnejša svetovalka, je umrla leta 2005.

Wein je sebe videl kot "judovsko-ameriškega povprečnega mulca srednjega razreda, ki ga je obsedla glasba". Najbolj mu je ostal v spominu koncert Bennyja Goodmana, ki ga je poslušal le nekaj korakov stran od trobentača Cootieja Williamsa. "Cel večer sem stal sam ob odru s široko odrtimi očmi, hipnotiziran sploh nisem opazil množice parov, ki so se vrteli okoli mene," je zapisal v spominih.

Med 2. sv. vojno se je vpisal v vojsko in sodeloval v osvobajanju Evrope. Hitler je storil samomor aprila 1945, ravno ko se je Wein bližal nemški fronti. Nekaj mesecev pozneje pa bi skoraj bil poslan na pacifiško bojišče, a se je Japonska, potem ko sta eksplodirali atomski bombi, že predala.

"Želim si, da bi se festivali nadaljevali v neskončnost"

Diplomiral je na univerzi v Bostonu, bil med drugim odličen v matematiki, nato pa na noge postavil Storyville jazz klub in glasbeno založbo v istem mestu. Pozneje je soustanovil džezovski festival v Newportu, ki se je, številnim konfliktom in protestom lokalnih prebivalcev navkljub, obdržal. Novinarka Lillian Ross je v The New Yorkerju zapisala, da je človek, ki pooseblja organizirano blaznost. Wein je bil tudi srdit borec proti rasizmu, saj se je nenehno spoprijemal in prepiral z rasističnimi uradnimi osebami v New Orleansu.

Leta 2005, ko mu je umrla žena, je prodal podjetje Festival Productions, šest let pozneje pa ustanovil neprofitno fundacijo Newport Festivals. "Želim si, da bi se festivali nadaljevali v neskončnost, zame to ni posel, to je moje življenje," je nekoč dejal za Associated Press.