"To je zelo boleč trenutek," je ob novici o Abbadovi smrti dejal Attilia Giuliani, vodja dirigentovega kluba oboževalcev v Milanu. Priljubljeni Abbado je imel izjemno glasbeno kariero, v kateri je sodeloval z najbolj uglednimi opernimi hišami in orkestri.

Rodil se 26. junija 1933 v Milanu v glasbeni družini. Študij je začel v domačem mestu, nadaljeval pa pri Hansu Swarowskemu na Dunaju. Kariero v La Scali je začel leta 1960, kjer je kot glasbeni direktor in šef dirigent deloval do leta 1986. Po dolgoletnem ustvarjanju v ugledni italijanski operni hiši, v kateri je preživel skoraj 30 let, je bil med letoma 1986 in 1991 na čelu Dunajske državne opere, vodil pa je tudi festival sodobne glasbe Wien Modern.

Med letoma 1979 in 1988 je vodil tudi Londonski simfonični orkester, s katerim je bil za izvedbo del Gustava Mahlerja, ki je bil Abbadov najljubši skladatelj, deležen številnih čestitk. V bogati karieri je vodil tudi berlinske filharmonike in bil gostujoči dirigent čikaških filharmonikov, poroča BBC.

Z Dunaja je odšel v Berlin k Berlinskim filharmonikom, iz Berlina pa v Luzern, kjer je leta 2003 z umetniškim vodjem festivala Michaelom Haefligerjem ustanovil luzernski festivalski orkester. V Italijo se je večinoma vračal v Bologno, kjer je pred leti ustanovil mladinski Orchestra Mozart. Veliko je dirigiral v Salzburgu, New Yorku in Chicagu.

Trikrat je gostoval tudi v Ljubljani
V dolgoletni koncertni in operni karieri je trikrat gostoval tudi v Ljubljani, prvič leta 1977 kot tedanji šef dirigent londonskega simfoničnega orkestra s koncertom v veliki dvorani Slovenske filharmonije, nato z londonskim Bachovim orkestrom v poletnem gledališču v Križankah ter v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še kot dirigent Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja.

Veliko se je ukvarjal tudi z nemško orkestralno glasbo, v operni literaturi pa je veliko pozornost posvečal delom Gioachina Rossinija in Giuseppeja Verdija.

Za svoje delo je prejel številne nagrade
Za glasbeno ustvarjanje je prejel številne nagrade: leta 1997 je prejel grammyja za najboljši soloinstrumentalni nastop ob spremljavi orkestra, leta 2012 pa je bil sprejet v hišo slavnih Gramophone Hall of Fame. Istega leta je dobil tudi nagrado za najboljšega skladatelja, ki jo je podelila Royal Philharmonic Society.

Zaradi bolezni, bolehal je za rakom na črevesju, je moral v zadnjih letih odpovedati več koncertov. Tako so morali leta 2010 odpovedati dva njegova koncerta v La Scali, s katerima bi se po 25 letih vrnil v slovito milansko operno hišo in s katerima so želeli počastiti 50 let od njegovega dirigentskega debija.

Sožalja iz poltičnih in kulturnih krogov
Dirigentovi družini je sožalje med prvimi izrekel italijanski premier Enrico Letta. "S svojim talentom, predanostjo in izjemnimi rezultati, ki jih je Abbado v svoji dolgi karieri dosegal tako na nacionalni kot mednarodni ravni, je bil pomembna referenčna točka za vso Italijo. Svet glasbe in kulture sta izgubila absolutnega protagonista. Ostaneta nam le še njegovo pričevanje in vzor, predvsem za vse mlade, za katere se je Abbado zelo angažiral," je zapisal Letta.

Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je izpostavil izjemno voljo, s katero se je dirigent dolga leta boril z boleznijo. Abbado je v Evropi in po vsem svetu počastil veliko glasbeno tradicijo Italije ter s svojo izjemno senzibilnostjo ubiral nove poti v izboljšanju odnosa med kulturo in družbo.
Abbadov stanovski kolega Riccardo Muti pa je dejal: "Abbado je bil sijajen glasbenik, ki je zaznamoval desetletja zgodovine dirigiranja v mednarodnih institucijah. Bil je izjemna osebnost, ki je ohranjala italijansko in evropsko kulturo v svetu. Z velikim pogumom se je spopadel s svojo boleznijo ter pri tem pokazal izjemno ostrino in resnost, ki sta zaznamovali tudi njegovo življenje glasbenika in dirigenta."