Rodil se je julija 1926 v Celju, mladost je preživel v Tržišču pri Rogaški Slatini, zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa kot dijak v Mariboru. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci prisilno mobilizirali v svojo vojsko in poslali v Francijo. Iz nemške vojske je pobegnil k francoskim partizanom, od tam pa v angleško vojsko.

Po vojni je v Italiji končal gimnazijo, leta 1950 pa se je odselil v ZDA, kjer je na več univerzah študiral filozofijo, sociologijo in antropologijo. Leta 1962 je doktoriral na državni univerzi v Columbusu v državi Ohio.

Gobec je med drugim deloval kot vodja Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra, v okviru katerega je več desetletij zbiral, raziskoval in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih v ZDA. Svoja spoznanja je zbral v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, velik del svoje arhivske dokumentacije pa je podaril tudi Arhivu Republike Slovenije.

Je avtor številnih člankov in publikacij o slovenski narodni skupnosti v ZDA. Med najbolj znane spada publikacija Ponosen, da sem Slovenec.

Konec avgusta prejel red za zasluge

Generalna konzulka Alenka Jerak mu je konec avgusta izročila visoko državno odlikovanje predsednika Boruta Pahorja, red za zasluge, ki ga je prejel za življenjsko delo in prispevek k prepoznavnosti Slovenije ter obogatitev spoznanj o dosežkih Slovencev po svetu.

Že leta 2006 mu je med obiskom ZDA v Clevelandu ob njegovem 80. rojstnem dnevu izročil priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska škofovska konferenca pa mu je leta 2007 podelila odličje sv. Cirila in Metoda.
Edi Gobec je bil med drugim član Slovenske teološke akademije v Rimu in Akademije znanosti v New Yorku. Od leta 1970 pa je bil vpisan tudi na narodni seznam znamenitih Američanov.