Tako kot mnogo skupin, ki so na površje splavale proti koncu 90., so se tudi 3 Doors Down povrnili v varno cono udobja, saj so opustili nekaj postgrungeovskega zaleta svojih prejšnjih izdelkov za ceno konvencionalnosti.

Čeprav ostajajo podobni svojemu prejšnjemu zvoku, ob poslušanju nimamo več občutka, kot da lahko čutimo njih, čeprav se na vse pretege trudijo, da bi nas z besedili spustili blizu. Album zveni spolirano, naveličano, utrujeno in izpraznjeno.

Ocena: +3; piše: Maja Isakovič