Čeprav niste privrženec novodobnega malikovanja zapuščine skupin Joy Division, The Cure ali Ride, pa današnji mladini ne morete oporekati, da se z novodobnim instrumentarijem klanja svojim idolom. Kajti potem ste popolnoma omejen purist in tradicionalist. In čemu ta glasbena misel? Ko slišite, kako Sascha s pravo mero inovativnosti in aranžerske domišljije ustvarja skladbe, ki se slišijo kot simfonični orkester in bi bile brez napake zaigrane pred velikim avditorijem, vam zastane dih!

Na njegovi drugi veliki plošči z naslovom The Devil's Walk je prejšnji opis namenjen skladbi Escape. Lahko bi bila to tudi z violinskimi ključi prežeta Ash Black Veil ali pa skladba Black Water, ki je dobila nehvaležno vlogo prvega singla in videospota. Ko ju vidite, vam postane popolnoma jasno, da je wonky (ali v angleščini strokovno – hip hop based, experimental electronic) eden izmed najbolj prodornih glasbenih žanrov danes.

Tisto, kar se je začelo s solo izletom Panda Beara iz Animal Collective in se nadaljevalo z nekakšno žanrsko potrditvijo skozi delo Flying Lotus, predstavlja neusahljiv vir glasbenega navdiha. Potrebni sta le glasbena razgledanost in globina, ki naj bi jo, spet ena puristična, današnja mladina izgubila zaradi medmrežja!?

Apparat se tokrat globinsko potaplja v prostor, ki ga bolj kot na prejšnjem albumu zaznamuje akustika, ali kot sem zasledil v napisih na spletišču lucidno definicijo, "izjemno zaključena tranzicija v akustični žanr". Meje pretakanja organskega in neorganskega tudi po nekajkratnem poslušanju nisem zaznal. In to je čar današnje glasbe!

Ocena: 5; piše: Miroslav Akrapovič