To za izvajalca, ki ni del popularne kulture, vselej pomeni izrazito neprijetno izkušnjo. Prav neverjetna je lahkotnost britanskih medijev, da se v trenutku prelevijo v lovce in poglobijo v intimno sfero javnih oseb, vse s ciljem, da iz čiste zlobe in neintelektualnega dolgočasja v lovu za 'atraktivno' zgodbo razgrnejo umazano perilo svoje žrtve. Še preden se je v tiskarni plošč posušila barva albuma The Haunted Man, še dolgo preden se je ta znašel na policah, je Natasha novinarjem priznala, da je bilo delo na njem več kot mukotrpno. Če smo natančni, angleška pevka je v opisu svojega psihofizičnega stanja pri nastanku The Hunted Man uporabila besedo – moreče! Enostavno je doživela ustvarjalno blokado, ki se je v enem letu njenega neuspešnega skladanja in pisanja prelevila v hudo depresijo. Tako nevzdržno, da je gospodična Khan razmišljala o koncu glasbene kariere. Konec zgodbe! To je bila iskrena izpoved 32-letne kantavtorice, ki so ji glasbeni poznavalci že po prvih dveh albumih - Fur and Gold (2006) in Two Suns (2009) - prilepili vzdevek 'naslednica PJ Harvey in Björk'.

Toda, 'britTopShop' mediji, ki jih tudi pri nas ne primanjkuje, so začeli 'odkopavati' vse srečne in nesrečne ljubezni pevke Bat For Lashes. Kot da ni, tako za slehernega poslušalca kot tudi za glasbenega novinarja, izzivalneje, zanimiveje in bolj spontano iz vsebine samega albuma poskusiti dognati ali razumeti, kakšno kalvarijo (Rest Your Head) je glasbenica prehodila. Glasbenica, ki že z naslovnico albuma The Haunted Man pošilja sporočilo, ali pa, če hočete, svoje mnenje o izkoriščevalski politiki še tistega majhnega dela 'klasičnih' glasbenih založniških mogotcev, ki jih še ni odplaknil internetni glasbeni cunami.
Glasbenico, ki je sicer tvegala s poparteksperimentom (Laura, Lilies), a se ji je uspelo ob tem brez odvečnega odrekanja in kompromisov elegantno oddaljiti (All Your Gold, Winter Fields) od večne britanske nostalgije za folkglasbo s trendovsko posodobitvijo v obliki folktronike - klasične pesmarice ženskega kantavtorstva ob tabornem ognju. Če je bila primerjava Natashe Khan z Björk res kdaj upravičena, naj povem, da danes Bat For Lashes deluje kot razrahljano globoki Portishead … nežno in hkrati na robu živčnega zloma.

Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović