Je rezultat celo desetletje dolgega ustvarjanja, bolje ustvarjalnega mirovanja Branka Đurića – Đura in kitarista Nedima Babovića ter obenem nov kamenček v mozaiku novega primitivizma. Žilavega, večno živega glasbenega in tudi širšega kulturnega gibanja, svojevrstnega bosanskega pendanta punku pod Slovenci. Ker izid albuma časovno sovpada z nastopi oživljenih domačih punkovskih bendov, ki smo jim bili priča na festivalu IBTZ, je treba jasno zapisati, da gre zgolj za naključje, ne pa za morebitno znamenje resnejšega poskusa aktualizacije osemdesetih.

Neka DJ odmah dole CJ sicer prinaša preplet značilno duhovitega, zabavljaško živahnega rokenrola na prvo žogico z bolj poglobljenimi skladbami, v katerih prevladujejo bolj čustveni in otožnejši motivi. Zvočna slika je zapakirana v rokenrol standarde, iz katerih veje vseprisotni duh Rolling Stonesov in Chucka Berryja. Več, kot bi bilo treba, in preveč, da bi lahko govorili zgolj o navdihu.

Ocena: 3; piše Dušan Jesih