Spominjal naj bi predvsem na podobne zgodnje projekte Bona in U2. V ospredju njihovih rockovskih himen so mistični klaviaturski uvodi, kitarski riffi (sposojeni od Edgea), poudarjeni bobni, lirični akustični vložki in melanholično Martinovo petje. Uvodni singel Speed Of Sound je mogoče še najslabši trenutek plošče, saj gre v bistvu le za eno od povprečnih skladbic brit popa.

Preostanek albuma je bolj impresiven, predvsem skladbi What If ter A Message prinašata obilo svežega zraka. X&Y je dopadljiv in poslušljiv, obeta se mu dolgo bivanje na lestvicah.

Ocena: 4, piše: Rudi Vlašič.