Poleg natančnega, enoletnega ritma izdajanja albumov je mogoče z veliko gotovostjo napovedati tudi njihovo vsebino in kakovost. Posiljeno sledenje svetovnim glasbenim smernicam jih namreč vedno znova pripelje do prežvečenih danceobrazcev, neinventivnih aranžmajev in besedil na robu topoglavosti. Naslovna skladba tokratnega ploščka, nekakšna himna zadnje izvedbe Big Brotherja, sicer vlije upanje, toda do konca Do kraja se vse odvija s slabega na slabše.