Četrti album dolenjske skupine Dan D bo gotovo šel v zgodovino kot eden najpogumenejših in konkretnih izdelkov, s katerimi Slovenija manjša zaostanek za aktualnimi tokovi. Foto: MMC RTV SLO
Četrti album dolenjske skupine Dan D bo gotovo šel v zgodovino kot eden najpogumenejših in konkretnih izdelkov, s katerimi Slovenija manjša zaostanek za aktualnimi tokovi. Foto: MMC RTV SLO
Dan D
Po prvem singlu z novega albuma Jutranja si je skupina za drugega izbrala Google me. Po besedah Tokaca gre za pesem, ki postavlja vprašanje, koliko nam internet prinese dobrega in slabega v življenju. Foto: MMC RTV SLO

Ekstravagantna ptica je v očeh Tomislava Jovanovića – Tokca klavžar, ki je na tem ozemlju izumrl že pred 400 leti, danes pa ta skrajno ogrožena vrsta, ki so jo menda izjemno cenili faraoni, živi le še v Turčiji, Siriji in Maroku. Komparacija ne bi mogla biti bolj ironična: Dan D so klavžarji slovenske (rock) scene.

V skoraj eni uri in na štirinajstih sodobno opremljenih komadih Tokac s širokimi krili leti. Ekstravagantno. Nad Slovenijo, njeno radijsko politiko, njeno bizarno (rumeno) sceno. Dan D so šli na krilih velikega uspeha s Katere barve je tvoj dan? (2004) iz Slovenije. Prileteli so vse do Anglije, kjer so se naučili indie rocka (Google me, Moj Problem, Jutranja), psihedeličnosti (Sirena, Čakamo) ter se prek Orienta (San San, Halo) in Balkana (Put Slonova, Novo sonce) vrnili v domače loge (Rožice).

Tomija Megliča, pri čemer je med skupino Dan D in Siddharto obratna slika: medtem ko sta Id in Nord Siddharti tlakovala pot med legende, sta Igra (1997) in Ko hodiš nad oblaki (1999) životarila znotraj obzidja Dolenjske. Rh- in Katere barve je tvoj dan? sta obe skupini porinila na piedestal, toda Petrolea v Siddhartinem opusu nato ni težko pričakovan preskok, enjambement.

In medtem ko se Siddharta, še vedno naš največji bend, ubada s petim (ključnim) albumom, so Dan D polagoma prišli do četrtega albuma. Ki je, če spremljate sodobno (britansko) produkcijo, korak s časom. Zato se tehtnica pri vprašanju, komu je bolj koristil duet Male roke/Voda, nagiba na dolenjsko stran.

Ure letenja za ekstravagantne ptice najbrž ne bo dosegel uspeha prejšnjega albuma, zagotovo pa bo šel v zgodovino kot eden najpogumnejših in konkretnih izdelkov, s katerimi Slovenija manjša zaostanek za aktualnimi tokovi. Vem, zvenelo bo bizarno, toda Tokac, ki v fenomenalnih Rožicah pravi »hvala za vse / dobro nam gre / nikoli bolje«, ima v sebi vizionarstvo Antona Ažbeta, Zorana Mušiča, Srečka Kosovela, Iva Daneua in Branka Oblaka. Dan D so ekstravagantne ptice. Albatrosi, ki letijo in letijo.

Ocena: 5; piše: Jaša Lorenčič