Kajti če tiste mentorjeve roke ne nadomestiš z učinkovito protezo, ali povedano drugače, če nimaš vsebinske pretveze, ki bi nadomestila ali celo zasenčila mentorjevo metodologijo, si pogorel.

Učenci so v našem glasbenem primeru Matt Benyayer, Tom Edwards in Carlo Anderson, ki so podpisani pod glasbeno kolektivistično etiketo Dark Sky. Njihov mentor pa založniška hiša Monkeytown ali bolje rečeno ustanovitelja te založniške blagovne znamke – Gernot Bronsert in Sebastian Szary, ki ju bolj poznamo kot duet Modeselektor. Pravkar izdani prvenec Imagin londonske trojice pa je razlog mojega uvodnega poskusa duhovičenja.
Toda malo za šalo, malo pa zares ... Dark Sky so popolnoma upravičili vse segmente zgoraj (p)opisane primerjave. Tisto, kar se je že od leta 2009, ko je trojica ustanovila svoj producentsko-didžejsko-avtorski bolid za remiksanje popestetov, kot so The XX, Stateless, Alpines, Kelis, in produkcijo hitropoteznih elektronskih viž za prenekatera plesišča ter radijske postaje, napovedovalo kot svež veter na otoški klubski sceni, je dobilo tudi svojo formatirano studijsko različico.

Album Imagin je dokaj koherentna glasbena izdaja, ki občasno boleha (beri: prekipeva) od preširokega zvočnega spektra. A fantom tega ne moremo zameriti, kajti navsezadnje gre za njihov prvenec, ki je tudi njihova osebna izkaznica. Ta premore tako ambientalno zložene elektronske pejsaže v skladbi Silent Fall, krmarjenje z Odyssey v kalnih vodah techhousa kot tudi neoklasično technoposkočnico IYP. Pestro in vestno!

Ocena: 4; piše Miroslav Akrapović