Na albumu nenavadnega imena je Rundek sledil smeri predhodnika Ruke in se pričakovano ujel v past pretiranega eklekticizma. Navdihujoče pariško okolje, kjer zadnja leta živi in ustvarja ter nomadsko-izseljenski člani Cargo orkestra so mu bili ob tem prej vzpodbuda kot zavora.

Čeprav so posamezne skladbe prikupne, zanimive, po večini domiselno zložene in kakovostno izvedene, so hkrati preveč nepovezane, zato celotni album izzveni rahlo zmedeno, skorajda kaotično.

Ocena: +3, piše: Dušan Jesih.