Privrženci skupine bodo bolj ali manj razočarani, saj je produkcijsko razkošni floydovski zvok zamenjala intimna akustika. Gilmour ostaja soliden pevec in prvoklasni kitarist, vendar so njegove nove skladbe preveč pološčene in na trenutke precej impotentne.

Čeprav so mu pri snovanju albuma pomagali številni gostje, pa končna podoba albuma kaže, da ugledni glasbenik nima več pretirane potrebe po raziskovanju novih področij.

Ocena: +3; piše: Rudi Vlašič