In glej ga zlomka, eden izmed body electric hitov, ki se bo zagotovo znašel na mojem soundtracku prihajajoče dolge in mrzle zime, bo zagotovo skladba Your Loft My Acid, ki je na zadnjem albumu Trans – Love Energies skupine Death In Vegas.

To ni prvo niti zadnje sodelovanje, ki sta si ga v svojih astroloških opisih psihadelično hrupnih pejsažev privoščila Richard Fearless in Tim Holmes v vseh teh letih nizanja diskografskih miniatur – od prvenca Dead Elvis, prek The Contino Sessions, pa vse do Scorpio Rising in Satan's Circus. Toda prav zadnja njihova izdaja je na neki način podpis žanrskega certifikata izjemno iznajdljivi in žanrsko razpršeni armadi tistih, ki so si Death In Vegas vzeli za svoje vzornike – od omenjenega kanadskega tria Austra, prek The Horrors, Cold Cave, Zola Jesus in drugih.

Zato novi album Death In Vegas, kljub prevladujočem minimalističnem zvoku body electrica, ki se sliši, kot da bi nekdo odpihnil prah s zaprašenih vinilk iz postpunkovsko darkerskih 80.-ih, gravitira kot nikoli doslej v kemično pogojenem območju nove psihadelije 21. stoletja. Najboljša popotnica za takšno trditev je skladba Lightning Bolt, ki pa, roko na srce, ne le da nakazuje njihovo "umirjeno" zvočno utrditev ali usmeritev, temveč tudi razkriva temelje, po katerih so Death In Vegas stopali v glasbeno igro.
Na pol poti med kultnimi Suicide in nikoli pozabljenimi Spaceman 3. Fantastično potovanje!

Ocena: 4; piše Miroslav Akrapović