ne more škoditi.

Škoda bi bilo, da bi ostali zgolj »bend, ki so jim policisti na koncertu Killersov izklopili elektriko«, čeprav jih je ravno ta nenadejani incident bolj konkretno izpostavil radovednim očem javnosti. Zdaj je sveže pečeni album spuščen v glasbeno areno in Eskobars že v prvih stavkih uvodne pesmi Cosmo Blues jasno zakoličijo svojo misijo: "Moj namen je, da bi stopil ti v uho in občutek bi izstrelil v nebo. Imam bend, ki danes bo za vas igral, z rokenrolom bo segrel telo." Način, na katerega režejo po svojih kitarah, daje vtis, da jim glasba britanskih indie sovrstnikov nikakor ni tuja. Še bolj energično nadaljujejo v prvem singlu Sobotne noči, ki je resen kandidat za novo himno ob mladinskih vikendaških popivanjih.
A ko že kaže, da se bo celoten album odvil v podobni zabavljaški maniri, Eskobars pokažejo, da je njihov razpon precej širši. V pičlih 33 minutah se fantje sprehodijo skozi paleto žanrov: poslušalec se ustavi ob hrepeneči otožnosti pesmi Morski ples, spotakne ob sarkastični "šlager" Čas ločitve, zamisli ob reggaejaško prefrigani Ura mladosti, hormonsko špricajoče pogleda za dekleti v Girls from Klagenfurt in po britpopovsko zamiga ob Čevljarju. Eskobars sami so rekli, da želijo vzorce starega rock'n'rolla prilagoditi novemu obdobju, pa so očitno obenem odkrili še kup druge glasbe in jo po delčkih na primernih mestih vključili v svojo godbo.
Podobno kot njihovi primorski kolegi Zmelkoow tudi Eskobars v bolj rockerskih trenutkih pokažejo zdravo mero humorja in ne komplicirajo po nepotrebnem, zaradi česar bodo "vžgali" tudi na radijih in predvsem v živo. Po drugi strani pa se čuti, da si želijo še kaj več. O tem med drugim priča tudi zadnja pesem Zemljin sin, kjer se s pomočjo godalnega kvarteta in Neishe na klaviaturah lotijo aranžmajsko in tematsko nekaj bolj zahtevnih področij. Zaradi pestrosti stilov in vzdušij pesmi se morda kdaj zazdi, da se še niso čisto odločili, ali bojo pop rockovski "žur bend" ali pa bi raje poskusili srečo v resnejših oziroma bolj alternativnih glasbenih vodah. Vse možnosti so si pustili odprte, odločitev pa verjetno prihranili za naslednjo ploščo.
Ocena: -4; piše: Blaž Tišler