Gavin se na albumu predaja spoliranemu, plehkemu in mehkemu grungeu, ki je namenjen najširšemu občinstvu. Besedila govorijo predvsem o njegovem zadovoljstvu v vlogi družinskega človeka. Največja težava albuma je vtis, da je najpomembnejša forma, vsebina pa ne šteje.

Poskuša biti globok, ampak cilj presega njegove sposobnosti tekstopisca. Ko želi zveneti iskreno in čustveno, to deluje bodisi brezvoljno bodisi prisiljeno. Dobimo občutek, da se je Gavin preveč trudil, da bi očaral svoje občinstvo, posledično pa album zveni povprečno in zvodenelo.

Ocena: -3; piše: Maja Isakovič