Kultni status so si ustvarili z brutalnimi, minimalističnimi teksti, polnimi krvi in nasilja, s psihadelično, na poudarjenih ritmih temelječo glasbeno podlago, ter z divjimi koncertnimi performansi.

Album predstavlja objektiven presek teh obdobij njihovega delovanja. Začetna, najizvirnejša in tudi najprepričljivejša faza v osemdesetih, se med drugim zrcali v morbidnih himnah Još ima krvi, Crne rukavice in Nočas se Beograd pali. Oba sklopa posnetkov iz devetdesetih pa potrjujeta, da so tedaj že zveneli izpeto in samozadostno.

Ocena: -4; piše: Dušan Jesih