Svojo tretjo samostojno ploščo je po izobrazbi arhitekt iz São Paula poimenoval enostavno III, kar morda na prvi pogled deluje aristokratsko odbijajoče in snobovsko vzvišeno. Toda ko se enkrat potopite v zaporedje zvokov, kot jim sam avtor pravi 'resničnih barv', hitro pozabite na hermetično samozadostnost njegove zvočne logoritemske enačbe in se z užitkom prepustite, da vas vzdušje penečega se valovanja ponese in … odnese.
Ta poetska morfologija se pri opisu občutka ob poslušanju tretje plošče Guija Boratta nanaša predvsem na tudi tokrat uspešno vokalno umestitev Luciane Villanove v skladbi s planetarnim – družbenim – gospodarskim – okoljevarstvenim – ljubezenskim – življenjskim naslovom – This Is Not The End.
Toda, da ga je tudi tretjič pod svoje okrilje vzela nemška založba Kompakt, je kristalno jasno, ko zaslišite triptih Borattovih hudomušno nalomljenih technosekvenc – Striker, The Drill, Destination Education. Globoko v senci zakajenih klubov in daleč od karnevalsko pijane množice!
Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović