Pravzaprav so še hrupnejši, bolj odtrgani, nepredvidljivi, hkrati pa ravno zato tudi manj konceptualni. Edina rdeča nit njihove tretje plošče je konfuzno mešanje glasbenih žanrov, stilov, ritmov, melodij, vzorov in vplivov. Pretirano iskanje izvirnosti in samosvojosti jih je zapeljalo v slepo ulico nedovršenih idej, v nekritično čaščenje Zorna in Pattona.

Neobičajna duhovitost in sposobnost samoironije, tehnična podkovanost in glasbena razgledanost članov skupine so žal ostali zakopani v idejnih temeljih pričujočega albuma.

Ocena: 3, piše: Dušan Jesih