V vmesnem obdobju so namreč izdali nekaj zanimivih albumov in se postopoma iz zafrkantskih punkovskih upornikov, tako po spletu srečnih okoliščin kot povsem jasnemu namenu, prelevili v zvezdniško rockzasedbo.

Seveda ni nič narobe s tem, da so postali velik bend. Moti, da so pri preobrazbi izgubili vso provokativnost, ostrino, angažiranost, željo po raziskovanju in eksperimentiranju. Namesto tega so se udobno ugnezdili v šovbiznisu, v svetu glamurja in zabave. Na velikih odrih, ki si jih delijo z največjimi regijskimi estradniki, to z verzom "Nocoj Hladno pivo, jutri Severina" samoironično priznavajo v programirani uspešnici, turboposkočnici Kirbaj i kotlovina.

Zdi se, kot da delajo napačne stvari na pravi način. Kljub ponesrečeno ali morda celo namerno napačno izbranim tarčam, v katere streljajo s slepimi naboji družbene kritike in razgaljanja stanja duha, so Miletova besedila še vedno najprepoznavnejši del njihove podobe. Zanimivo, da tokrat v glavnem ne navdušuje samo s pronicljivo duhovitostjo in satiričnostjo, ampak vrhunci albuma tičijo predvsem v ljubezenskih skladbah in baladah.
To ne velja samo za besedila, ampak tudi za glasbo. Najprepričljiveje zvenijo ravno skladbe, za katere se zdi, da so jim namenili vlogo polnila in jih zato tudi uvrstili v drugi del ploščka. Poleg izjemnega, s harmoniko podprtega valčka Može sta tu še odlična prispodoba velemestne odtujenosti, indieskladbica Slobodni pad in joydivisionovsko zveneča Lift.

Po glasbeni plati po dobrem izstopajo vsaj še surferska Bilo koji broj, posrečena kitarska Ezoterija ter pozitivna, melodična, indierockovska Fotoaparat, s katero dokazujejo, da se lahko odlično znajdejo tudi v sodobnih glasbenih vodah. Živopisan, slogovno in žanrsko raznolik album zaznamujejo tudi odlični posnetki, ki so nastali v novomeškem studiu RSL, in produkcija Edija Cukerića, starega znanca s Pobjede.

Svijet glamura je zadnja v trilogiji njihovih postpunkovskih izdaj, ki se je začela s Šamarom in nadaljevala s Knjigo žalbe. Navkljub visokim pričakovanjem, ki so temeljila na odličnem predhodniku, medijskih informacijah s snemanja in obetavnem uvodnem singlu Ezoterija, nismo dobili izjemnega, ampak zgolj zelo dober album, ki zleze pod kožo šele po večkratnem poslušanju.

Ocena: 4; piše Dušan Jesih