V popolni poplavi različnih glasbenih recikliranj in brskanja po preteklosti sta se fanta iz skupine Japandroids odločila za neposredno reanimacijo milozvočnih noise zvokov.
Naj ne bo pomote, kar je, upam, razvidno tudi iz naslova albuma Post - nothing, Brian King in David Prowse sta na pravi frekvenci in sta brez čislanja le nadaljevala tam, kjer so nekateri obstali. To pomeni polna mera punkovske distorzirane dinamike in konfuzne zvokovne naracije, ki v spomin prikliče Sonic Youth iz njihovih zgodnjih del. Le prikliče, saj je vse ostalo le stvar spontanega navdiha.
Album Post - nothing je torej klasičen primer uigrane in natančne vaje iz vadbenega prostora, ki je prerisana na pričujoč nosilec zvoka. Ok, Japandroids iz nabrite fuzije ali, če hočete, igre kitare in bobna (Rockers East Vancouver, Heart Sweats, The Boys Are Leaving Town) preidejo (Crazy/ Forever) v območje otoške (britanske) postpunk scene, toda silovitost in surovost ne pojenja. Kajti, če smo zgoraj omenili najbližje ameriške učitelje Sonic Youth, potem v svojih "lahkotnih" skladbah izzvenijo kot My Bloody Valentine. A roko na srce, to je super navdih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje