Ali pa z "blazno intuitivnimi" ugotovitvami, da je album Come Around Sundown dokončen prestop skupine iz trdega rocka v kitarski pop?! S takšnimi kritiškimi opazkami se popolnoma zamegljuje zvočno-lirična podoba skupine. Prvič, ker floskule, da so Kings Of Leon tisti, ki bodo nadaljevali tam, kjer so končali kultni Allman Brothers, nihče nikoli ni jemal resno. Še Caleb in njegova bratska naveza ne! In drugič, ker so Kings Of Leon do zvoka, ki jim prikliče le rock etiketo, prišli povsem spontano in neodvisno od aktualnih žanrskih iznajdb. Skratka, album Come Around Sundown zagotovo ni njihovo najboljše glasbeno delo v dozdajšnji diskografiji. Njegova vloga je le, da brez radikalnih posegov pripelje skupino v tisto stadionsko koncertno ligo, ki si jo danes lastita skupini U2 in Coldplay.
Torej … Čeprav so Kings Of Leon že za uvodni singel ali videospot izbrali skladbo Radioactive, ki se sliši in deluje kot promocijski slogan morebitne Obamove predvolilne kampanje, je preostanek albuma v slogu izjemno uspešnega hita Use Somebody. To je ležerno in nadvse uživaško gradivo, ki ga Kings Of Leon stopnjujejo od umirjene Pyro pa vse do dylanovske rapsodije Mi Amigo, ki bi jo z lahkoto podpisali tudi Rolling Stones ali Beatles. In to je temeljna zanka Calebovega izraza, ki ga je poskušal razložiti že na začetku glasbene kariere skupine.
Caleb je takrat odgovoril na vprašanje o domači glasbeni vzgoji kot o številnih različnih glasbenih zvrsteh, ki so jih poslušali njegovi starši – prevladujoči southern rock in bluz, toda na prvem mestu so bili za njegovega očeta pridigarja Stonesi in Beatlesi. Kdor je to takrat razumel, mu je danes povsem razumljiv tok kariere in uspeha skupine. Skupine, ki na svojem zadnjem albumu pomirja duh omenjenih na način, ki je blizu tudi mlajšim generacijam … Pickup Truck, No Money, Beach Side, Mary …
Ocena: 3.5; piše: Miroslav Akrapović