Že res, da Kingston bolj kot druge posnemajo sami sebe, vendar to še ne more biti opravičilo za nov odmerek cenenih, zlajnanih skladb, v katerih se skrajno butasta besedila prepletajo s prežvečenimi ritmi popreggaeja.

Poleg Čukov so ravno Kingstoni vzorčni primer skupine, ki je vse svoje ustvarjalne potenciale podredila komercialnemu uspehu. Kot da fantje ne bi razumeli, da je moč prodajati tudi kakovostno godbo, se iz plošče na ploščo zgolj podrejajo okusu pijanih maturantk. Upajmo, da se ne bodo lotili še solzavih pesmi za dan potem!

Ocena: +2; piše Dušan Jesih