Vendar so Manic Street Preachers le povprečna rock skupina z nedorečenimi gesli. Skozi njihov zadnji album Lifeblood so se v primarno zvočno podobo skupine pritihotapili tudi tepihi sintetizatorjev, dolgočasnih klavirskih solaž in diskoidni bobni. S tem so si fantje, ki se še vedno niso pobrali na noge od odhoda Richeya Edwardsa, zadali smrtni udarec, ugasnila je še zadnja iskrica, ki je plamtela. Tudi pesem The Love Of Richard Nixon, ki je hotela biti provokativna, ni dosegla svojega namena.