To navajam iz preprostega razloga, ker to ni naključje ali kot bi zelo naravnost povedal basist skupine Nicky Wire – »Album Journal For Plague Lovers je nadaljevanje The Holy Bible«. Trinajst let po izginotju Richeyja Jamesa Edwardsa in lanski razglasitvi Scotland Yarda, da je tudi uradno mrtev, je prav Nicki Wire potegnil iz predala njegovo nedokončano pesmarico in vse to bo postala še ena v nizu legend skupine Manic Street Preachers. Kajti ne glede na zelo razdeljena mnenja o njihovi rock ali pop izraznosti nihče ne more skupini očitati konformizma, kompromisov ali kakršnega koli žanrskega spogledovanja.

In ta plošča nadaljuje v najboljši maniri tako zvočno (Peeled Apples, Williams Last Words) kot tudi lirično (All Is Vanity, Marlon J.D., This Joke Sport Severed), svoj boj proti sodobni potrošniški kulturi. Za skupino je bila še posebej težavna dopolnitev Richeyevih liričnih skic, ki bi zaradi akterjev (Jackie Collins, Marlon Brando, Giant Haystacks, Stephen Hawking) in pesnikove bolezni (epilepsije in dismorfije) danes še kako aktualizirale Richyjev introvertirani svet. Toda ta plošča ni posvetilo, temveč dokončno slovo od zlovešče preteklosti, ki jo je skupina nosila vse od dneva Richeyevega izginotja.

Ocena: 4, piše: Miroslav Akrapović