Producentski in aranžerski čarodej, ki je osmišljal in brusil zvočno kuliso, med drugimi – Yeah Yeah Yeahs, Liars, Dragons Of Zynth, Foals, Scarlett Johansson -, se je lotil projekta zgolj iz lastnega užitka. Album Maximum Balloon z vso svojo zvočno–lirično kombinatoriko ne predstavlja nič drugega kot Sitkov glasbeno umetniški portfelj! Glasbeni mojster je za vse svoje morebitne prihodnje naročnike sestavil program, ki jim pomaga pri odločitvi – ali sploh najeti Sitka za nekaj, česar verjetno ne bo sprejel niti o tem razmišljal.

To vsekakor ne pomeni, da si je David Sitek s svojim prvencem zožil krog glasbenikov, s katerimi bi delal (kar bi lahko morda pomislili ob zgoraj naštetih glasbenih imenih, ki so prosila za njegove producentske usluge). Že prvi singel to nazorno dokazuje – Tiger (feat. Aku Orraca –Tetteh) – soul groove, ki nazorno nakaže smeri razvoja r'n'b in soul popa; napoti nas na plesišče, ki so ga za seboj pustili N.E.R.D., ko so zavohali velik denar za svoje ne preveč ambiciozne 'plastične operacije' velikih glasbenih imen.

Če je Sitek z retroskladbico Tiger stopil na tla, ki si jih je v globalno razkosanem glasbenem fevdu lastil Jay–Z, potem si je z nadaljevanjem Groove Me, ki ga je pevsko zakoličil skupaj z brooklynskim pridigarjem Theophilusom Londonom, enostavno zapečatil svoj nov položaj, v katerem bo zagotovo v prihodnje postal pomemben projektant črnega funky–soulovskega popa!

Gotovo prelomni trenutek albuma je skladba Apartment Wrestling! Nisem popolnoma prepričan, kdo izmed nastopajočih se komu klanja v tem duetu – David Sitek Davidu Byrnu ali obratno. Kakor koli, bil je že čas!

Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović