Verjetno se lastniki glasbenih založb velikokrat praskajo po glavi in razmišljajo, kaj narediti z najnovejšo seksi gospodično, ki si nadvse želi pevske kariere, pa ni ravno vrhunsko talentirana ali avtorsko navdahnjena. Po navadi lepotičko pošljejo k hišnemu producentu z naročilom, naj zanjo ustvari nekaj za uho prijetnih melodij po trenutnem trendovskem kopitu – in nova kopija stotih podobnih predhodnic je ustvarjena in pripravljena za lansiranje na tržišče. Pri Nemki Meg Pfeiffer pa so avtorski del še zmanjšali in se odločili zgolj za prearanžiranje preverjenih uspešnic v kavbojske country različice.

Nemška pevka je svojo notranjo "kravjo deklico" odkrila kje drugje kot med potovanjem po ameriškem Zahodu. "Med svojim enoletnim bivanjem v Koloradu sem prvič prišla v neposreden stik s country glasbo. Obiskovala sem rodeo, začela govoriti kot kavboji in nekajkrat nastopila. Mnogi od tistih, ki so me slišali peti, so rekli, da imam za country primeren glas," se spominja Meg, ki so ji pohvale farmarjev segle do srca in je pred kratkim izdala prvenec Bullrider.

Če se glasbenik že odloči za priredbe, je verjetno res najučinkoviteje, da poseže v malho z največjimi uspešnicami. Tudi Pfeifferjeva je za prvi singel izbrala vseprisotni Poker Face Lady Gaga, po katerem so z bolj ali manj poštenimi priredbenimi namerami posegli že Faith No More, Cartman iz animirane serije South Park in britanski "cvilimož" Mika. Meg se ga kot večine pesmi na Bullrider loti v duetu z gromoglasnim možakarjem in s svojo čivkaško interpretacijo ob generični country spremljavi daje misliti, da morda izvirnik le ni bil tako slab.

Čeprav priredbe kljub domnevno iskrenim namenom večkrat delujejo skoraj kot parodije v maniri glasbenih zabavljačev, kot sta Richard Cheese ali Weird Al Yankovich, je na albumu vseeno nekaj simpatičnih trenutkov. "Predriblavanje" bendža v refrenu pesmi Maneater (v izvirniku Nelly Furtado) bi moral na usta zarisati nasmeh vsem, razen največjim "namrgodenežem", pa tudi Madonnina pesem 4 minutes je v izvedbi Pfeifferjeve pridobila všečno lahkotnost. Pri nekaterih pesmih, ki so na Bullriderju očiščene neštetih slojev moderne produkcije, bolj do izraza pride besedilo in na izvirnik meče novo luč. Diskotečni superhit Piece Of Me popprinceske Spearsove v umirjeni izvedbi malce bolj razjasni, zakaj se Britney sredi noči pred paparaci brije po glavi in redno obiskuje rehabilitacijske centre.

Za konec albuma si je Meg Pfeiffer poleg prevladujočih popuspešnic sposodila še eno iz sveta rocka – baladno preobleko je dobila Use Somebody ameriških Kings Of Leon, ki pa so, če lahko sodimo po tem, da njihove pesmi izvajajo celo "terasni bendi" v Črni gori, že postali zacementirani predstavniki splošno sprejemljivega mainstreama. A Nemka bi lahko pred svojo predelavo pesmi Use Somebody malo poškilila k nizozemski kolegici Lauri Jansen, ki je s svojo različico dokazala, da se da stvari lotiti veliko bolj prefinjeno.

Težko je verjeti, da Meg Pfeiffer čaka uspešna kariera v svetu country glasbe, a za marsikatero radijsko postajo in poslušalca je njena zbirka priredb dobrodošla. Pa čeprav zgolj v smislu, da nam ne bo treba še neštetič slišati izvirnikov.

Ocena: +2; piše: Blaž Tišler