Miha Debevec in Tomaž Rožanec sta se morda celo bolj kot med seboj poskušala spopasti s predsodki, ki jih povprečen poslušalec goji do (predvsem diatonične) harmonike. Simpatična zamisel pa se je povsem izjalovila ob izboru skladb, saj sta, v očitno preveliki želji po dokazovanju univerzalnosti obeh glasbil, nenadzorovano bredla po preštevilnih zvrsteh in slogih.