Odlična glasba, ki z navdihom špagetivesternov in ambientalnega trušča vešče kombinira orkestralno skladateljstvo in rockartizem. Foto:
Odlična glasba, ki z navdihom špagetivesternov in ambientalnega trušča vešče kombinira orkestralno skladateljstvo in rockartizem. Foto:

Večina poznavalcev rockovskega valovanja jih uvršča med vidne predstavnike t. i. postrockovske scene, v katero med drugimi sodijo tudi Mogwai, Tortoise, Sigur Rós. Njihovi albumi, ki z navdihom špagetivesternov in ambientalnega trušča vešče kombinirajo orkestralno skladateljstvo in rockartizem, so prava simfonija za ušesa. Toda prava glasbena poslastica je na njihovem zadnjem albumu Hymn To The Immortal Wind, ki ga producira nihče drug kot Steve Albini, guru nekonvencionalnih rockovskih izrazov.

One Step More And You Die, vračajo k vzhodnjaškim koreninam. Tu predvsem mislim na zvok, ki ga skupina s svojo kitarsko-bobnarsko simfonijo razteza od prikritega sevdaha (Burial At Sea) pa vse do japonskih družinskih pravljic (Ashes In The Snow). Tista surferska kitara (Follow The Map) je le smiseln dodatek sklenjeni celoti, ki, kot v primeru Sigur Rós, na poslušalca deluje hipnotično in mistično. Izjemen album!

Ocena: 5, piše: Miroslav Akrapović.