Na tretjem albumu jim je končno uspelo najti ravnovesje med svojimi ambicijami in dejansko relizacijo le-teh. Preteklega polovičarstva ni več zaznati, prav tako ni več eksperimentiranja zaradi eksperimentiranja samega.

Glasba je polna zanimivih kombinacij transa, funka (All my heroes are weirdos, Must be the moon), psihedeličnega rocka (Yadnus) in soula, besedila pa imajo tendenco nagibanja k absurdu in ostajajo v ekspresivni plitvini. Album je eksplozija glasbenih okusov, ki bo poslušalce skoraj zagotovo začela siliti v poplesovanje, ne da bi se tega sploh zavedali.

Ocena: 3, piše: Maja Isakovič.