Še posebej ne, če vam uživanje v gledanju pospremi njena glasba, ki jo je ravnokar izdala na svojem prvencu z enostavnim, prepoznavnim in udarnim naslovom – Nina Kraviz. Njena pot iz sibirskega Irkutska prek moskovskega kluba Propaganda na svetovna klubska prizorišča je bila vselej pospremljena z navdušenjem tistih, ki so Nino imeli priložnost videti za mešalno mizo. Ruska romanopisna eksotika, ki sreča retuširane prvine t. i. Detroit deep housa, zavitega v avtoričin stas in glas. To bi lahko bil najkrajši opis glasbe, ki jo je Nina Kraviz v slabih treh letih dobesedno izvezla na zahodno tržišče.

Njeni živi nastopi temeljijo predvsem na prefinjeni kombinaciji podzemnega minimalističnega zvoka, neonske sobotne vročice in spogledljivih vzdihljajev, kar je zadostovalo, da jo je pod svoje okrilje vzela znamenita založba Underground Quality.
Toda krona vsega je Ninin letošnji nastop v okviru kultnega BBC-jevega radijskega branda The Essential Mix. Že na začetku leta je singel Ghetto Kraviz dal slutiti, da bo studijski album koherentno in kompaktno zastavljen, ne le kot spomin na en plesni večer, temveč kot glasbeno delo, ki bo še nekaj časa odmevalo v ušesih. To se predvsem nanaša na avtoričin čut za ambientalno zvočno ezoteriko (Taxi Talk, Working, Best Friend), ki se skozi ves album nevsiljivo vrezuje med ponavljajočo se minimalistično ritmiko (Love Or Go, False Attraction, 4 Ben).

Še en lep primer, kako se brez odvečnih, tehnično podprtih loopingov da ustvariti idealno zvočno kuliso za plesalce in neplesalce.

Ocena. 4; piše Miroslav Akrapović