Paul Banks: Banks

Glas Interpola na (ponovnem) samostojnem izletu

Svoj samostojni album bo Banks februarja predstavil tudi v Ljubljani.

Paul Banks, pevec skupine Interpol, je v teh dneh objavil svoj novi solo album, ki seveda ni edini v njegovi solistični glasbeni karieri. Res pa je, da je ta bistveno manj odmevna od tiste v vlogi pevca in frontmana že omenjenih newyorških rokerjev.

Ironično ali ne, vesel sem bil, ko se je izkazalo, da v Paulovih solo izletih ne bo hiphop loop(ingov), kajti hiphop je njegova velika ljubezen iz mladosti.

A v tej medijsko prebavljivi souporabi besede frontman rockerske zasedbe tiči vsa skrivnost Paulovih solističnih izletov. Namreč, četudi je Paul Banks izmed vseh članov skupine Interpol najbolj na udaru – tudi takrat, ko novinarji v ospredje dajejo še kaj drugega kot glasbo – in kljub dejstvu, da glasbo skupine Interpol prepoznavamo tudi po njegovem petju, je prva in druga violina skupine Daniel Kessler. Zvočno-lirična podoba skupine Interpol je v največji meri njegovo avtorsko delo. Je njegov glasbeni izraz in pečat. Daniel nima še svojih solo projektov in menim, da jih tudi, vsaj za zdaj, ne potrebuje.

A naj bralca takoj usmerim, da ta uvod nima namena omalovaževati solista Banksa. Vsi njegovi glasbeni alter egi, Julian Plenti, Skyscraper in navsezadnje tudi Paul Banks, so si izborili svoje mesto med resnimi glasbenimi poslušalci; za tiste vikend konzumente sodobne glasbe pa je gospodič Plenti ostal pretrd oreh. Sem pa trdno prepričan, da so ljubitelji opusa Interpol enako vzljubili Banksovo pesmarico. Ironično ali ne, vesel sem bil, ko se je izkazalo, da v Paulovih solo izletih ne bo hiphop loop(ingov), kajti hiphop je njegova velika ljubezen iz mladosti.

Kritiki? Marsikateri poznavalec bo na albumu Banks slišal podaljšek Interpolove diskografije (The Base, Over My Shoulder) – največkrat primerjan z albumom Turn On The Bright Lights. Rahlo prerahlo! To zdrži le v območju Paulove poetične refleksije o newyorških zgodbah 10 let po 11/9. Kajti v nasprotju z Interpolovo izmenično ritmiko – kitarsko prasketajočo in sentimentalno temačno, njegova zvočna aviza (Arise, Awake, No Mistakes, Paid For That) vselej krmari znotraj sintetizirane ambientalne shoegaze estetike. Kar nas takoj napoti na ugotovitev, da je album Banks bližje (No Mistakes, Another Chance) britanski reanimaciji post panka. A to naj vas ne preseneča. Paul Banks je rojen v angleškem Essexu, Daniel Kessler pa v Londonu. Torej, za konec kviz vprašanje – kdo je komu adaptiral domačo hiphop fonoteko z deli skupin Bauhaus in Joy Division?

Ocena: 3; piše Miroslav Akrapović

Ironično ali ne, vesel sem bil, ko se je izkazalo, da v Paulovih solo izletih ne bo hiphop loop(ingov), kajti hiphop je njegova velika ljubezen iz mladosti.