Z novim se je vrnila h klasični rock pesmi, odišavljeni z nekonformizmom. Z dvominutno punk bombo Who The Fuck je dokazala, da njene "norosti" ne bo še tako kmalu konec. Skladbi Cat On The Wall in Slow Drug sta priporočljivi za izganjanje lastnih demonov.

Tudi njeni počasnejši pesmi The Desperate Kingdom Of Love in No Child Of Mine nista klasični baladi, temveč vznemirljivi avantgardni glasbeni gmoti. PJ je od množično potrošniškega koncepta še vedno oddaljena nekaj svetlobnih let.

Ocena: 5, piše Rudi Vlašič.