Jamieju Stewartu je uspelo izobličiti svet (Into The Night), podobe (Blue Frank Pink Room) in naravo hribovja (Sycamore Tree), ki smo ga vsi poznali kot Twin Peaks in v katerem se je zgodil strašanski zločin, ki je predramil celotno krajinsko skupnost v istem. Toda to ni nič v primerjavi z zvočno-liričnim filtriranjem vzdušja, ki ga na albumu Xiu Xiu Plays The Music of Twin Peaks uprizarjajo Xiu Xiu.
Odkar se je gospod Lynch poskusil (in to dokaj uspešno) tudi v glasbenih vodah (Crazy Clown Time, The Big Dream), mu ni mogoče soliti pameti niti v območju novodobnih progresivnih in inovativnih glasbenih smernic. Zato me preseneča reakcija nekaterih novinarskih kolegov, ki so rahlo zaprepadeni pospremili zadnji album skupine Xiu Xiu.
Skupina iz San Joseja v Kaliforniji, ki jo skrbno, vestno in varno že dobro desetletje krmarijo Jamie Stewart, Angela Seo in Shayna Dunkelmann, si je drznila preigrati glasbo iz kultne nadaljevanke Twin Peaks. Xiu Xiu Plays The Music of Twin Peaks je, če štejemo od prvenca Knife Play iz leta 2002, dvanajsti studijski album skupine, ki je v vseh teh letih povzdigovala samosvoj neodvisni zvok. Zvok, ki je bil neštetokrat rezultat eksperimentiranja z žanrskimi prvinami, do katerih so se Xiu Xiu vedno postavljali spoštljivo, a hkrati skladateljsko in izvajalsko skrajno neizprosno.
Še preden so se lotili "razkosavanja" Badalamentijevih ambientalnih sentišev, so se Xiu Xiu nadvse uspešno spopadli s pesmarico Nine Simeone na albumu Nina (2013). Ko pa pogledate naslovnico zadnjega albuma, ki jo krasi grafična kompozicija z naslovom David Lynch: Between Two Worlds, vam že pred prvimi takti uvodne ultimativne skladbe Laura Palmer’s Theme postane jasno, da je bil stric Lynch navdušen nad glasbenim počelom tria Xiu Xiu.
Vibrafonsko kakofonično in s hrupom pogojeno simfonično zastavljeno glasbeno posvetilo nadaljevanki Twin Peaks se sliši kot usodno srečanje med Einstürzende Neubauten, Tuxedomoon, Swans … Roko na srce, našteti predstavljajo glasbene mejnike, ki jim je v čast, da skupine, kot je Xiu Xiu, nadaljujejo idejo zvočnega postmodernizma in ekstrovertiranega skladanja.
Jamieju Stewartu je uspelo izobličiti svet (Into The Night), podobe (Blue Frank Pink Room) in naravo hribovja (Sycamore Tree), ki smo ga vsi poznali kot Twin Peaks in v katerem se je zgodil strašanski zločin, ki je predramil celotno krajinsko skupnost v istem. Toda to ni nič v primerjavi z zvočno-liričnim filtriranjem vzdušja, ki ga na albumu Xiu Xiu Plays The Music of Twin Peaks uprizarjajo Xiu Xiu. Ko postane glasna kakofonija jasno spontana simfonija. Simfonija (ne)lagodja, na katero nas je Lynch uspel že dodobra navaditi. Ali naučiti, kakor se vzame.
Jamieju Stewartu je uspelo izobličiti svet (Into The Night), podobe (Blue Frank Pink Room) in naravo hribovja (Sycamore Tree), ki smo ga vsi poznali kot Twin Peaks in v katerem se je zgodil strašanski zločin, ki je predramil celotno krajinsko skupnost v istem. Toda to ni nič v primerjavi z zvočno-liričnim filtriranjem vzdušja, ki ga na albumu Xiu Xiu Plays The Music of Twin Peaks uprizarjajo Xiu Xiu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje