Album Death Dreams je nadgradnja garažnega rocka, začrtanega na prvencu Meet Me at the Muster Station z nekaj hardcore prvin, potopljenih v nalezljivi indiezvok. Hrupno, agresivno, boleče ... in ljubeče. Foto:
Album Death Dreams je nadgradnja garažnega rocka, začrtanega na prvencu Meet Me at the Muster Station z nekaj hardcore prvin, potopljenih v nalezljivi indiezvok. Hrupno, agresivno, boleče ... in ljubeče. Foto:


Prav tako se mi zdi, da rockovski duet iz kanadskega Kingstona (Ontario) ni nekaj dosti iztržil sklicujoč se na omenjeno ime ali če hočete filmski naslov, ki ga je leta 2007 v kinotečne dvorane lansiral melodramatični igralski par - Hilary Swank & Gerard Butler.
Res pa je, da PS I Love You, ki ga v glasbenem smislu predstavljata Paul Saulnier in Benjamin Nelson, za svojo letnico ustoličenja navajata 2006, kar nam lahko ponuja dovolj tehten razlog ali odgovor o tem, kdo je bil prej. Toda, pustimo ekskluzivne zgodbe o ekskluzivnosti.
Njun novi album Death Dreams nadaljuje lastnoročno nadgradnjo garažnega rocka, ki ga je skupina PS I Love You začrtala na svojem prvencu Meet Me at the Muster Station. Nekaj tistih hardcore prvin iz zakladnice tradicionalnega ameriškega zvoka, ki se jih ne bi sramovali niti Dinosaur Jr., je potopljenih v nalezljivi indiezvok (Red Quarter, First Contact, Toronto), ki ga roko na srce dandanes najbolj uporablja rockovski podmladek iz britanskega glasbenega arhipelaga. Zato PS I Love You v precepu svoja ultimativna hita - Princess Towers in Don't Go - slišijo, kot da bi jim bilo to zadnje glasbeno početje v življenju. Hrupno, agresivno, boleče ... ljubeče. Tega ni zmožen nobeden angleški rockovski duet danes. In to šteje. Za najstnike in njihove starše.
Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović