Namesto tega stavi na kakovost, zagovarja ustvarjalnost in spoštuje drugačnost. O tem pričajo sicer maloštevilne, zato pa žanrsko pomembne in zanimive izdaje, ki so, tako kot pri večini majhnih, neodvisnih založb, rezultat zavzetosti in entuziazma, na katerih temelji njeno delovanje.

Prvemu in drugemu Fabriksamplerju, zdaj že tradicionalni kompilacijski izdaji založbe, specializirane za elektronsko in na elektroniki temelječo glasbo, sledi Fabriksampler V4. Ni sicer povsem jasno, kje se je izgubila trojka. Morda ji je bil namenjen ne pa tudi usojen eden izmed dveh ploščkov pričujoče izdaje. Ali pa gre zgolj za preprosto časovno zanko in bo luč sveta ugledala enkrat v prihodnosti. Počakajmo.

Fabriksampler V4 na eni strani zaznamujejo hrupnejše in bolj eksperimentalne, na drugi pa mirnejše, z ambientalnimi zvoki prepojene, a še vedno zahtevne skladbe, ki nimajo prav veliko skupnega s prevladujočimi žanrskimi smernicami. To ni lahkotna izkušnja, s katero bi se bilo mogoče mimogrede spoprijateljiti, si jo pokoriti z mimobežnim poslušanjem ali jo odpraviti s preprostim predalčkanjem. Je težko, zahtevno, tu in tam celo živce parajoče popotovanje preko dvajsetih skladb nadčasne, trendovsko neobremenjene, stilsko raznolike in, vsaj glede na rod avtorjev, po svetu razpršene godbe.

Poudariti velja že uvodno, razčlovečeno Metamorphosis de Toki, morda najprepričljivejšo skladbico kompilacije, za katero stoji že kar reden in ugleden gost Pharmafabrikinh izdaj Tokijec KK Null oziroma Kazujuki Kišino. Gre za vplivnega, tudi zunaj sveta elektronike znanega in spoštovanega glasbenika, ki se je proslavil s HC triom Zeni Geva, sodeloval pa med drugim tudi z Johnom Zornom, Fredom Frithom, Stevom Albinijem ter celo s Sonic Youth in Mikom Pattonom.

Iz podobnega testa sta tudi Rus Aleksej Borisov, ki v čustveni skladbici IgE sodeluje v duetu Astma, in Američan Mike Browning, ki je sled ustvarjanja s deathmetalci Morbid Angel pustil v skladbi Phantom Space. Med različnimi ustvarjalci, ki prihajajo iz Evrope, Japonske, Avstralije, Južne Afrike in ZDA, sta svoj prostor na albumu našla tudi dva domača umetnika. Zvočni eksperimentator Neven M. Agalama se predstavlja s kompleksno skladbo Treget, vsestranski Luka Prinčič, skrit za imenom Nova deViator pa s They Give Us Body.

Fabriksampler V4 je dobrodošla in poučna izdaja, ki jo je težko zaužiti v enem kosu, nadvse pa tekne večkrat in manjših odmerkih.

Ocena: +4; piše: Dušan Jesih