Scuba je pravzaprav Paul Rose, ki s svojo tretjo ploščo Personality utrjuje pozicije enega izmed najbolj prodornih in vplivnih mladih elektronskih izvajalcev na britanskem otočju.

Scuba svojo formulo ali recepturo, če hočete, ne spreminja že dobrih štiri let, odkar je povil prvenca , kar bi pomenilo masivne plasti elektrobasovskih linij, ki jih Scuba fino zavija v praznično okrašeni celofan dubstepa. Toda, vselej je slišati nekakšno reverzibilno ritmičnost njegovih skladb. Nekaj, kar njegov zvok razlikuje od večine v žanru.

Najbolj natančno razlago je ponudil novinarski kolega spletnega glasbenega portala Spannered, ki je ugotovil, da se je Scuba v nasprotju z drugimi iz svoje generacije razvijal od dubstepa k techno glasbi, in ne nasprotno. Temu bi dodal še pomemben podatek, da je Paul Rose tudi ustanovitelj in prvi dirigent založbe Hotflush, ki že od leta 2003 narekuje tempo razvoju dubstepa. Toda na njegovem zadnjem ploščku so zanke dubstepa (Action, Ignition Key, Tulips) uporabljene le kot povezovalke med široko paleto raznorodnih basovskih variacij (Gekko, Ne1butu). Pogojno basovskih, kajti splošen vtis in učinek na poslušalca sta, kot da bi poslušal oldies goldies techno iz začetnih 90. let, le da sta čistoča in jakost zvoka neprimerljivi. Tudi zato, ker je Scuba v zaostanku učnega gradiva primoran hitro goltati tematike iz zgodovine techna.

Tako se na trenutke zdi (Cognitive Dissonance), kot da bi si DJ podij delili hkrati – Roni Size, Gui Boratto in Deadmau5. Fin trio, ni kaj.

Ocena: 4; piše Miroslav Akrapović