Intelektualno - nihilistična drža jim pri tem ne bo ravno v pomoč, zato pa toliko bolj spevni refreni, ki lepo nadgrajujejo zapeljivo melodiko njihovega mistično - poetičnega rocka. Čeprav so drznejši, udarnejši in bolj raznoliki kot na prvencu, se tokrat vendarle pogosteje in bolj očitno spogledujejo s popom.

Še najizraziteje v remiksih nekaterih skladb, ki so jih dodali albumu in tako pokvarili njegovo zaokroženo podobo.

Ocena: 4, piše: Dušan Jesih.