Eno takih je zagotovo elektronski dvojec Simian Mobile Disco, ki ga, če ne po drugem, poznate ali ste slišali zanj kot avtorja ultimativnega plesnega hita Hustler, ki je za informacijo izšel na njunem prvencu Attack, Decay, Sustain, Release iz leta 2006, kar niti ni eno samo desetletje nazaj. In to je ta zanka časovnega glasbenega stroja.

James Ford in Jas Shaw, glasbenika, ki skrbita za klaviature in elektronske pripomočke v indiepoprockovski skupini Simian, sta šele leta 2005, po razpadu omenjene ustoličila Simian Mobile Disco. Njun novi album Unpatterns, ki je izšel v teh dneh, je šele tretje studijsko celovečerno delo. Toda, Simian Mobile Disco se se že zdaj zapisal v glasbene anale kot eden najbolj delavnih, produktivnih in vplivnih didžejsko–producentskih parov, katerih remikse čakajo v vrsti, ne glede, s katere strani Atlantika prihajate in kakšna zvezda ste.

Album Unpatterns sem, kljub njunemu nenehnemu žanrskemu preoblikovanju, tako tudi poslušal. Njuna prejšnja dva albuma Attack, Decay, Sustain, Release in Temporary Pleasure tudi nista slovela kot "uravnovešena" zbirka plesnih aranžmajev. Unpatterns pa v naboru pevsko sodelujočih (Beth Ditto, Chris Keating) tudi zelo niha v slogu in se mi zdi vse preveč rutiniran (Cerulean) in profesionalno nabrušen (Seraphim).

Lahko se tudi delno strinjam z avtorjema, ki pravita, da je ta album "prepleten z ljubeznijo, spoštovanjem in predanostjo skupnem delu", toda kam sta se v vsem tem izgubila energija in drznost?

Ocena: 3; piše: Miroslav Akrapovič