Posnetki na Popru poznavalcem benda ponujajo (ne)pričakovano zvočno podobo, ki je bližje lucidno bizarnemu rocku Jesus Lizardov kot peklenskemu bluesu Jona Spencerja. In hkrati dovolj daleč od teh kot tudi od številnih drugih vplivov, s katerimi se glasbeni vseznalci spoštljivo spogledujejo, a praviloma ne podležejo njihovim čarom.