'Narobe' je predvsem to, da je še vedno živ in aktualen, o čemer pričajo številne kakovostne izdaje v zadnjem obdobju. Naj omenim vsaj aktualne albume pionirjev in velikanov žanra, čikaške zasedbe Tortoise, pa Škote Mogwai in navsezadnje Islandce Sigur Rose. Ne gre pozabiti niti na Avstralce Dirty Three z Warrenom Ellisom na čelu, ki v zadnjem času sicer niso diskografsko posebej dejavni, dokazujejo pa, da postrock danes niti slučajno ni domena zgolj kakšnih napol obskurnih lokalnih scen, ampak so pomembnejše zasedbe lepo razporejene po vsej zemeljski obli.

Pa kaj bi se ozirali po svetu. Tudi pred domačim pragom so nas pred kratkim s svojimi izdajami razveselili Grrizli Madams, Malik in ŠKM banda. Podobno je tudi pri južnih sosedih, ki se lahko pohvalijo s še obilnejšo diskografijo in še bogatejšo tradicijo, ki jo več kot dostojno nadaljuje zasedba Storms.

Na svojem prvencu We are Storms, izdanem pri slovenski založbi Moonlee Records, se zagrebški trio, ki je nastal na pogorišču skupine Don't Mess With Texas, predstavlja z desetimi konkretnimi, ne pretirano kompleksnimi, zato pa toliko učinkovitejšimi instrumentali. S pomočjo kitare, basa in bobnov ustvarjajo zanimive, kompaktne zvočne pokrajine, ki so po dolgem in počez prežete z neposredno pankovsko energijo in hard core dinamiko ter katerih zaščitni zank so zasanjane melodije in skladni ritmični prehodi.

Čeprav se predpona »post« lepo poda k predalčkanju v rock, pank, kitarski hard core ipd., bi se pri razvrščanju njihovega glasbenega izraza z lahkoto zadovoljili tudi z rubriko instrumentalni rock. Ne zgolj zaradi relativno kratkih skladb, netipičnih za postrock. Glavni razlog tiči v opaznem pomanjkanju inovativnosti, v preveč doslednem vztrajanju na znanih poteh. To je tudi edina resna zamera albumu, ki ima sicer veliko več odlik kot slabosti in dokazuje, da zasedba premore dovolj širine, duše, volje, znanja, koncepta ter vizije, da se ni bati za njeno prihodnost.

Ocena: 4; piše: Dušan Jesih