Z univerzalno razumljivim, čeprav lokalno usmerjenim, šarmantno ležernim, a hkrati ostrim in neprizanesljivim komentarjem hrvaške, bolje rečeno splitske stvarnosti, TBF dokazujejo, da gre za enega najpronicljivejših hrvaških bendov.

Za razliko od predhodnih albumov se na tokratni izdaji predstavljajo tudi kot izvrstna instrumentalna, bolj rok kot rap zasedba, ki elektroniko in semple uporablja le kot (ne)potreben privesek.

Tudi brez vrhunske Lukyjeve produkcije bi si Maxon Universal zaslužil vašo pozornost!

Ocena: 5, piše: Dušan Jesih